Senzorji
Naša skupina je zajemala delo konstruktorjev. Izdelovali smo notranjost sonde, minimizirali smo velikost nekaterih senzorjev in se odločili o njihovi razporeditvi v sondi.
Začeli smo z razstavljanjem zapisovalnika vseh meritev (se znebili vsega ohišja, ekrana in drugih stvari, ki niso potrebne pri izpustu). Ko je skupina, ki je izdelala obliko sonde naredila prototip smo ga v roke dobili mi in začeli razmišljati o notranjosti in o najboljšem načinu da jo izdelamo.
Uporabljali smo majhne žage, ki smo jih prinesli sami in so delovale po principu vroče cekas žiče. Dolbljenje notranjosti je zahtevalo kar nekaj natančnosti in potrpežljivosti, a bili smo uspešni. Sonda je bila prerezana na pol in delali smo vsako polovico posebaj, v zrcalni sliki. Ukvarjali se bomo tudi z uravnavo pritiska znotraj sonde in poskušali odpraviti nizke temperature, ki se bodo pojavile, z ogrevanjem.
Razporeditev senzorjev je zelo pomembna, saj je od te odvisna natančnost in uspešnost meritev (GPS senzor ne mora delovati, če so nad njim kakšne interference). Vse pa je odvisno tudi od teže sonde, zato smo morali odstraniti vse nepotrebne dele (to smo naredili s senzorjema za CO2 in O2 in uspelo nam je brez poškodb). Kable, ki so bili predolgi, smo odrezali, odstranili plastiko okoli njih in jih zlotali skupaj.
Pri delu nismo imeli večjih težav, le vsakič znova iskanje metod dela, saj je bilo vse kar smo počeli popolnoma novo za nas, a nam je kljub temu uspelo priti do željenih rezultatov.