• D O M O V
• A K T U A L N O
• O   P R O J E K T U
• M E N T O R J I
• S P O N Z O R J I

DELOVNE SKUPINE

Na sliki: Erik Hartman, Manca Zupan, Zala Gruden, Nives Bogataj, Andraž Kladnik, manjka: Nika Stradovnik
Menotor: Sonja Artač, Darja Sovan, prof. biol. in Rok Tkavc, univ. dipl. mikrobiol.

VPLIV SKRAJNIH POGOJEV NA PREŽIVETJE MIKROORGANIZMOV

S skupino želimo ugotoviti, kako vplivajo pogoji, ki se vzpostavijo med potovanjem na površini sonde in v njeni notranjosti, na preživetje morebitnih slepih potnikov. V ta namen bomo uporabili dve različni vrsti kvasovk: pekovsko kvasovko Saccharomyces cerevisiae, ki živi v zmernem temperaturnem območju, ter kvasovko Cryptococcus liquefaciens, ki je bila izolirana iz arktičnega ledu. Na podlagi predhodnih rezultatov pridobljenih s posrednimi in neposrednimi mikrobiološkimi števnimi metodami bomo pripravili suspenzijo posameznih kvasovk s končno koncentracijo 100 kvasovk/mL in 1mL suspenzije nanesli na komercialno gojišče. Gojišča z nanešeno suspenzijo posameznih celic bomo pritrdili na površino sonde in na notranjo steno, hkrati pa bomo suspenzijo obeh kvasovk z enako koncentracijo v zavarjeni viali pritrdili v notranjost.

Na ovitek gojišča bomo pritrdili dva termometra, saj predvidevamo minimalno razliko zaradi mešalca zraka, ki bo v sondi. Preživele celice bodo na gojišču po opravljeni poti tvorile kolonije, ki so po 48 urah inkubacije pri sobni temperaturi dovolj velike, da jih vidimo s prostim očesom. Na preživetje kvasovk ne bodo vplivale zgolj temperaturne spremembe, temveč tudi UV sevanje. Predvidevamo, da bodo žarki UVA in UVB prisotni tudi v sondi.

S pekovsko kvasovko smo izvedli predhodni poskus. Vsak od nas je s kvasovkami nacepil dve gojišči. Eno smo postavil v hladilnik, kjer je bilo minimalno 0 °C, drugega pa smo inkubirali pri sobni temperaturi, kjer je maksimalno 25 °C. Po dveh dneh se na vzorcu v hladilniku ni videlo še nič, kar seveda ne pomeni, da so kvasovke umrle, temveč da v slabših pogojih rastejo počasneje. Pri drugem vzorcu so bile že rahlo vidne rjave lise, vendar jih je bilo zelo malo. Kvasovke bomo pustili rasti še 24 ur, da bodo jasno vidne kolonije, ki jih bomo prešteli. Poleg temperature nas zanima tudi, kako bodo UV žarki vplivali na rast, saj raziskovalci, ki se s tem ukvarjajo, napovedujejo, da bo sevanje UVA in UVB v sondi prisotno.

Rok Tkavc in dijaki iz biološke skupine