• D O M O V
• A K T U A L N O
• O   P R O J E K T U
• M E N T O R J I
• S P O N Z O R J I

DELOVNE SKUPINE

Na sliki: Blaž Uranič, Jan Golob, Jan Perme, Luka Avbreht, Luka Prebil Grintal, Andraž Kladnik
Mentor: Alenka Mozer

Testiranje senzorjev

Senzor za kisik smo testirali na več načinov. Eden od teh poskusov je bilo ugotavljanje napak pri meritvah senzorjev pod priporočeno temperaturo delovanja. Sprva smo poskusili izvajati meritve na poti na Rožnik, pri čemer niso bile razvidne velike spremembe v količini kisika. Drugi del poskusa pa je potekal znotraj stanovanja pri sobni temperaturi 20°C, nato pa še v zamrzovalniku pri temperaturi -18°C. Koncentracija kisika je bila v obeh primerih enaka (nepredušno zaprta merilna posoda). Po meritvah smo ugotovil, da je v zamrzovalniku senzor kisika začel s padanjem temperature v merilni posodi počasi kazati vedno večje koncentracije kisika. To nas je presenetilo, saj smo pričakovali, da bo pri nižji temperaturi elektroliza potekala počasneje. Prišli smo do ugotovitve, da ko merilno napravo postaviš v okolje z nižjo temperaturo od delovne, se sprva koncentracija kisika poveča, nato pa se ne spreminja prav veliko (le niha).

Pri testiranju senzorja za ogljikov dioksid, ki ima večji temperaturni razmak v delovnem okolju, pa smo ugotovili, da so razlike minimalne.

Predstavitev projekta Vič gre v nebo v Mariboru, smo prav tako izkoristili za testiranje senzorjev. Senzorje smo testirali na Mariborskem Pohorju. Meritve smo opravljali med vožnjo z vzpenjačo. Najprej smo imeli senzorje znotraj zaprte vzpenjače, nato pa smo senzorje postavili skozi okno. Pri meritvah smo dobili različne rezultate, kar nas je presenetilo.